VODSTVO PO RAZSTAVI / IVAN DVORŠAK
sobota, 7. november 2015, ob 11.00
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6 
Vodi: Andreja Borin, kustosinja razstave in višja kustosinja v UGM

Portreti in figure
so le redko v središču Dvoršakovega zanimanja. Izjema so otroci in mladostniki, ki jih zasledimo na fotografijah iz šestdesetih let: zvedava deklica Marina, radovedni otroci z Dvoršakovega dvorišča, bosonogi Marko z muco, večkrat nagrajena fotografija Otroštvo, otroci na plezalih v delu Večer M… Njegov pogled se ustavi na otroku, ki je zatopljen v lasten svet in še premore naravno sposobnost čudenja nad vsem, kar obstaja. Vzdušje, ki preveva ta dela, je povsem drugačno od vzdušja, ki zaznamuje Dvoršakovo sočasno fotografijo. Fotografija Otroški svet (1970) je primer takšnega nagovora. Čeravno stisnjen na ozek pas med železnico in garaže je otroški svet podoba izvirnega raja, otroštvo pa edina možna oaza sreče.

Gledano z vidika Dvoršakovega celotnega opusa, so se ljudje postopno umaknili v vlogo "pasantov", kot je mimoidoče imenoval Dvoršak. Z odmikanjem v drugi plan se vedno bolj naglašuje njihova osamljenost in izgubljenost (Kolesa/Invalid, 1971; Kolporterka, 1970; Blagajničarka, 1978). Sčasoma ljudje povsem izginejo, njihovo prisotnost pa je moč zaznati le še preko bolj ali manj naključnih sledi njihovega bivanja.

IVAN DVORŠAK (1934–2013) je bil eden najvidnejših slovenskih fotografov druge polovice 20. stoletja in priznan grafični oblikovalec. S svojim delom je vidno zaznamoval slovenski in jugoslovanski likovni prostor, njegovo fotografijo sedemdesetih let pa lahko postavimo tudi ob bok aktualnim svetovnim tokovom. S fotografijo se je začel ukvarjati v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, vrh njegovega ustvarjanja pa predstavljajo diptihi, triptihi in poliptihi nastali v sedemdesetih letih (Divan, 1972; Hiša, 1972; Garaže, 1973). Bil je eden najaktivnejših članov mariborskega Fotokluba in eden glavnih protagonistov Mariborskega kroga, avantgardne fotografske skupine, ki je v fotografijo vnesla modernističen izraz. Bil je kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in AFIAP (Artiste FIAP). V okviru Mariborskega kroga (1971–1974) je bil prvi, ki je izoblikoval svoj izraz in s tem odločilno vplival na ostale člane - med drugim z značilno obrobno predmestno motiviko, ki so jo »krogovci« vzeli za svojo. Sedemdeseta leta so čas izjemne aktivnosti Fotokluba Maribor, ki je prav po zaslugi nekaterih angažiranih posameznikov postal simbol najnaprednejših fotografskih tokov.