Predavanje / Leto '68 in posledice
Skoraj poletje: tri predavanja o slovenskem kiparstvu
Leto '68 in posledice
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
četrtek, 16. maj 2013, ob 18.00
predava: dr. Tomaž Brejc, umetnostni zgodovinar in likovni kritik
Dr. Tomaž Brejc bo maja v UGM izvedel cikel predavanj na temo slovenskega kiparstva. Kakšen bi bil pogled na zgodovino umetnosti, če bi namesto običajnega slikarstva za vrednostni kriterij izbrali kiparstvo? Kakšno je razmerje telesa in dotika do moderne optične forme? Kako v času prevladujočih dvodimenzionalnih nosilcev podob razmišljati o haptični globini časa? Je »razširjeno polje« kiparstva ob koncu modernizma prevzelo ustvarjalno prvenstvo? So čutni učinki dotika, vonja, okusa in zvoka »novi« označevalci umetnostnega predmeta in prostora v 21. stoletju? To so temeljna izhodišča treh predavanj, podrobnih raziskav o načinih, kako slovensko moderno kiparstvo nastaja, kako učinkuje na gledalca in kaj v družbenem okolju pomeni.
Leto 1968 je »čudežno leto« slovenskega modernizma. To je čas politične odjuge (Stane Kavčič, cestna afera, študentske demonstracije), sicer skromnega zgodnjega potrošništva, družbene mobilnosti (osebni transport, bolj odprte meje, dvig standarda), raziskovanja v sodobni zahodni humanistiki, poeziji in likovni umetnosti. Slovenska civilizacija Besede polagoma postaja tudi civilizacija medijske Podobe (tisk, film, televizija, moda). To je okolje, v katerem se v kratkih dveh letih (1967-1969) zgodi več kot prej v pol stoletja: nova avantgarda oživi zgodovinsko (Kosovel, Černigoj, konstruktivizem), kip postane plastika, kinetični objekt, barvni objekt. Skupina OHO uveljavi originalno obliko konceptualizma in minimalizma. Toda ta enkratni ustvarjalni zagon ne traja dolgo. Sedemdeseta leta v slovenski umetnosti so na zunaj neznansko uspešna (ljubljanska grafična šola), na znotraj pa so eklektična in zaprta vase.
Dr. Tomaž Brejc (1946, Ljubljana) je leta 1979 doktoriral z disertacijo Evropski viri za slovenski impresionizem. Od leta 1980 je bil profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in leta 1991 njen dekan. Med leti 1986-90 se je na večmesečnih študijskih obiskih izpopolnjeval na University of California v Los Angelesu, leta 1986 je predaval na univerzi v Kasslu, leta 1990 na University of New South Wales, Gallery of Art, Sydney in Mayquarie University, National Gallery of Art Canberra. Objavil je več knjig o slovenskem impresionizmu, modernističnem slikarstvu in konceptualni umetnosti. Bil je kustos številnih razstav, med njimi tudi prvega U3, trienala slovenske sodobne umetnosti leta 1994 v Moderni galeriji. Prejel je nagrado Izidorja Cankarja za izjemne raziskovalne dosežke na področju umetnostne zgodovine (2009). Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih sestavkov, recenzij, ocen in poročil. Je tudi eden od avtorjev kataloga pregledne razstave del Marka Pogačnika Umetnost življenje – življenje umetnosti (2012).
VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!
