Preskoči na vsebino

Ostajamo doma z Zbirko UGM / Zoran Mušič - Ulica

Zoran Mušič (1909–2005), gotovo najpomembnejša osebnost slovenskega slikarstva, je bil svetovljan, ki  je našel dom v Benetkah in veliko razstavljal v Parizu. Dokončno se je uveljavil v 70-ih letih 20. stoletja s cikli Nismo poslednji, v katerih je svoje spomine na Dachau prelil v srhljive podobe človeka kot večne žrtve. Leta 1935 se Zoran Mušič kot diplomant zagrebške likovne akademije pridruži Brazdi – Društvu mariborskih upodabljajočih umetnikov in se v petih letih delovanja v tem okviru uveljavi kot najbolj zanimiva slikarska osebnost v Mariboru. Ulice in trgi v času med obema vojnama so Mušiču prijetno meščansko vzdušje, ki ga je znal zajeti v poetično občutje ozračja in prostora. Opazna je prežetost z duhom pariških intimistov, takratnih vzornikov »zagrebške šole«. Mušič se je vedno znova vračal k upodabljanju Glavnega trga, Aleksandrove ceste, to vidimo tudi na naši sliki, in železniške postaje. Za sliko sta ob metjejski briljanci značilna tonska barvna gradnja in postopno prehajanje v ploskovno kompozicijo. Prefinjena harmonija sivo-srebrne tonalitete je ujeta v raster prekinjenih linij. Otipljivost fasad mariborskih stavb se v letih rasti Mušičeve umetnosti preobrazi v izsanjane beneške vedute.