Kolesarska pot po Forma vivah
zbirno mesto: Gosposvetska c. 46, ob 10.00
petek, 31. oktober 2008, ob 10.00-13.00
izposoja koles: UGM + TIC
vodi: Breda Kolar Sluga, direktorica UGM
Umetnostna galerija Maribor in Mariborska kolesarska mreža vabita na kolesarski ogled skulptur v javnem prostoru- forma viv – v Mariboru. Pod vodstvom Brede Kolar Sluga, direktorice UGM, bodo udeleženci prekolesarili območje skoraj vseh skulptur – od Gosposvetske, mestnega parka, do Pobrežja in Nove vasi. Forma viva v Mariboru predstavlja pomemben umetniški poseg v urbano strukturo mesta ter danes zapostavljeno kulturno dediščino. S projektom bi želeli opozoriti nanjo in načeti pogovor o novih možnostih vključevanja umetnosti v javni prostor. V sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo smo oblikovali kolesarsko pot, ki nas popelje do vseh skulptur ter vzpodbuja okolju prijazno mobilnost. V Mariboru je med 1967-1986 nastalo 19 skulptur mednarodnih avtorjev: 1967: Takeshi Kudo, Japonska, Tone Lapajne, Slovenija, Lino Tinč, Italija; 1970: Bradford Graves, ZDA, Momčilo Krković, Srbija, Masami Masuda, Japonska, Vlasta Tihec, Slovenija; 1973: Janez Boljka, Slovenija, Luciano Ceschia, Italija, Slavko Tihec, Slovenija; 1977: Banza Matsuura, Japonska, Maciej SzaÅ„kowski, Poljska, Lujo Vodopivec, Slovenija; 1983: Mojca Smerdu, Slovenija, Jelisaveta Šober Popović, Srbija, Harunori Fujimoto, Japonska; 1986: Robert Lee Adzema, ZDA, Dragica Čadež Lapajne, Slovenija, Will Nettleship, ZDA.
Zbirno mesto za voden ogled je pri Forma vivi na Gosposvetski cesti 46 v petek, 31.10. 2008, ob 10.00, ogled pa bomo zaključili pri RTV centru. Celoten ogled bo trajal predvidoma 3 ure.
Izposoja koles: UGM, Strossmayerjeva 6 (4 kolesa) + TIC, Partizanska 6 (12 koles), od 9.00 dalje (osebni dokument + akontacija 20 €).
Kolesarsko pot Forma viva najdete na: http://sites.google.com/site/mkmslovenija/formavivaride
Mednarodni kiparski simpozij Forma viva se je začel leta 1961 na pobudo slovenskih umetnikov Jakoba Savinška in Janeza Lenassija in je potekal na štirih obrobnih področjih Slovenije: v Kostanjevici na Krki (les), Portorožu-Soči (kamen), Ravnah na Koroškem (jeklo) in v Mariboru (beton). V štiridesetih letih delovanja so kiparji iz več kot 30 različnih držav ustvarili nekaj manj kot 300 skulptur. Po dolgoletnem mirovanju se v zadnjih letih mednarodni simpozij na različne načine ponovno obuja. Vsako mesto se je odločilo za svoj material, ki je specifičen za tisto okolje. Maribor je kot zadnje izmed štirih "umetniških delovišč" izbor materiala povezal s podobo takratnega hitro rastočega mesta. Beton je predstavljal nov sodoben material. Tej ideji je sledila tudi umestitev skulptur, saj so za razliko od Forma vive v Soči in Kostanjevici, kjer se skulpture navezujejo na naravo, že od samega začetka iskale stik z razvejanim tkivom urbanega prostora.
UDELEŽBA BREZPLAČNA!
