Izbrala Vlasta Zorko
Izbrala Vlasta Zorko
UGM, Strossmayerjeva 6
otvoritev razstave del iz Zbirke UGM po izboru kiparke
sobota, 2. junij 2018, 12.00
2. - 17. junij 2018
avtorji in avtorice: Dana Kočica, Janez Pristavec, Rado Jerič, Mario Marzidovšek, Anka Krašna, Vojko Pogačar, Stojan Grauf, Viktor Šest, Jasna Kozar, Samuel Grajfoner, Oto Rimele, Darko Golija, Jože Šubic, Bogomir Čerin, Danilo Cvetnič, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Ivan Leskovšek, Andrej Skrbinek, Ivo Čerle, Jože Kos Grabar, Marjan Drev in Zlatko Gnezda.
Ob svoji retrospektivni razstavi je kiparka Vlasta Zorko v treh ponovitvah po obdobjih izbrala dela iz Zbirke UGM in jih v manjši postavitvi na ogled postavila v pritličnih prostorih UGM. Te začasne postavitve so reakcija kiparke na prostorsko stisko, s katero se že leta bori Umetnostna galerija Maribor. Dela velikih mojstrov so shranjena v depojih, namesto da bi bila na ogled širši javnosti in s tem v ponos prebivalcem Maribora. Z izborom del iz zbirke, ki jo hrani UGM je želela kiparka opozoriti na kontinuirano ustvarjalnost tega področja ter na preko 5000 del iz obdobja zadnjih 100 let. Pri prvih postavitvah je šlo za utrinke časa, ko je Vlasta Zorko tudi sama vstopila v kulturno dogajanje v Mariboru in pri tem srečevala ustvarjalce, kot so Maks Kavčič, Janez Vidic, Gabriel Kolbič in Slavko Tihec. V zadnji od treh postavitev na ogled ponujamo dela Boga Čerina, Ota Rimeleja, Janeza Pristavca in drugih.
Akciji so se pridružili tudi arhitekti iz Društva arhitektov Maribor, ki z deli po izboru Andreja Šmida, Matjaža Bertonclja in Petra Kocmuta rišejo ključne arhitekturne in urbanistične premike od leta 1965 naprej.
izbor del za arhitekturo: Matjaž Bertoncelj, Peter Kocmut, Andrej Šmid – Društvo arhitektov Maribor
fotografije: Danilo Cvetnič, Dragiša Modrinjak, Igor Napast, Janko Rath, Danilo Škofič in Boris Vugrinec
Za izposojo fotografskega gradiva se zahvaljujemo podjetju Časnik Večer d. o. o.
vir: Jelka Pirkovič – Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora
Vlasta Zorko (r. 1934, Maribor) je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno bi jo lahko šteli za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi profesionalno izobraženimi prva, ki se je na področju kiparstva tudi uveljavila. Njen prvi stik z umetnostjo sega v zgodnja petdeseta, ko je obiskovala gimnazijski likovni krožek, ki ga je vodil profesor Gabrijel Kolbič. Nato se je odločila za študij kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1959 na Katedri za kiparstvo diplomirala pri prof. Zdenku Kalinu. Istega leta je postala članica Društva slovenskih likovnih umetnikov, pododbora Maribor in profesorica likovne vzgoje na OŠ Angela Besednjaka. V šestdesetih je poučevala na današnji II. gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na Pedagoški akademiji v Mariboru. Med leti 1958 in 1983 je bila poročena s kiparjem Slavkom Tihcem, s katerim imata sina Tomaža. Od leta 1972 deluje kot svobodna umetnica. Je prejemnica imenitnih štipendij, z lanskim letom pa tudi dobitnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo.
VABLJENI!
