Izbrala Vlasta Zorko
UGM, Strossmayerjeva 6
otvoritev razstave del iz Zbirke UGM po izboru kiparke
sobota, 5. maj 2018, 12.00
5. maj - 17. junij 2018

avtorji in avtorice: Ida Brišnik Remec, Dragica Čadež, Bogdan Čobal, Ivan Dvoršak, Ivo Goisniker, Viktor Gojkovič, Bojan Golija, Marjan Jelenc, Janko Jelnikar, Zmago Jeraj, Rudolf Kotnik, Ludvik Pandur, Zora Plešnar, Marjan Remec, Bratož Remigij, Vojko Štuhec, Simon Tihec, Slavko Tihec, Peter Vernik

Ob svoji retrospektivni razstavi je kiparka Vlasta Zorko v treh ponovitvah po obdobjih izbrala dela iz Zbirke UGM in jih v manjši postavitvi na ogled postavila v pritličnih prostorih UGM. Te začasne postavitve so reakcija kiparke na prostorsko stisko, s katero se že leta bori Umetnostna galerija Maribor. Dela velikih mojstrov so shranjena v depojih, namesto da bi bila na ogled širši javnosti in s tem v ponos prebivalcev Maribora. Z izborom del iz zbirke, ki jo hrani UGM je želela kiparka opozoriti na kontinuirano ustvarjalnost tega področja ter na preko 5000 del iz obdobja zadnjih 100 let. Pri prvi postavitvi gre za utrinke časa, ko je Vlasta Zorko tudi sama vstopila v kulturno dogajanje v Mariboru in pri tem srečevala ustvarjalce, kot so Maks Kavčič, Janez Vidic, Gabriel Kolbič in Slavko Tihec. Tokratna postavitev bo na ogled ponudila dela Ide Brišnik Remec, Bojana Golije, Zmaga Jeraja, Rudolfa Kotnika in Ludvika Pandurja. Tretjič in zadnjič se bo nabor zamenjal v soboto, 2. junija.

Akciji so se pridružili tudi arhitekti iz Društva arhitektov Maribor, ki z deli po izboru Andreja Šmida, Matjaža Bertonclja in Petra Kocmuta rišejo ključne arhitekturne in urbanistične premike od leta 1965 naprej.

izbor del za arhitekturo: Matjaž Bertoncelj, Peter Kocmut, Andrej Šmid – Društvo arhitektov Maribor
fotografije: Dragiša Modrinjak, Igor Napast, Danilo Škofič

Za izposojo fotografskega gradiva se zahvaljujemo podjetju Časnik Večer d. o. o.
vir: Jelka Pirkovič – Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora

Vlasta Zorko (r. 1934, Maribor) je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno bi jo lahko šteli za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi profesionalno izobraženimi prva, ki se je na področju kiparstva tudi uveljavila. Njen prvi stik z umetnostjo sega v zgodnja petdeseta, ko je obiskovala gimnazijski likovni krožek, ki ga je vodil profesor Gabrijel Kolbič. Nato se je odločila za študij kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1959 na Katedri za kiparstvo diplomirala pri prof. Zdenku Kalinu. Istega leta je postala članica Društva slovenskih likovnih umetnikov, pododbora Maribor in profesorica likovne vzgoje na OŠ Angela Besednjaka. V šestdesetih je poučevala na današnji II. gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na Pedagoški akademiji v Mariboru. Med leti 1958 in 1983 je bila poročena s kiparjem Slavkom Tihcem, s katerim imata sina Tomaža. Od leta 1972 deluje kot svobodna umetnica. Je prejemnica imenitnih štipendij, z lanskim letom pa tudi dobitnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo.

VABLJENI!