Prejeli smo pismo dolgoletne receptorke v Hotelu Lipa iz Lendave, kjer je umetnik Bojan Golija, skupaj z ženo Martino Golija, pogosto preživljal svoje počitnice. V hotelu je bil stalni gost in vedno je stanoval v sobi številka 211, kjer je v devetdesetih ustvaril obsežen cikel svojih avtoportretov, ki obsegajo skoraj četrtino umetnikovega celotnega opusa. V njih je z neusmiljenim očesom obračunaval s svojo podobo in telesom, se preizpraševal, občudoval in burleskno norčeval iz samega sebe. Za risanje je sam pravil, da je predstavljalo njegovo »vsakodnevno molitev in spoved hkrati«.

Terme Lendava (Sava Hotels & Resorts) so pokrovitelj razstave Bojan Golija – retrospektiva. V pismu se gospa, znanka Bojana Golije in zaposlena v Hotelu Lipa, spominja umetnikovih obiskov in zapiše nekaj anekdot, ki razkrivajo umetnikov hudomušen in dobrodušen značaj:

»Gospod Bojan Golija je naš hotel obiskoval okoli trideset let. Zaljubil se je v prekmursko pokrajino, ljudi in bogato zgodovino, o čemer pričajo njegove slike starih, kmečkih hiš, ometanih z blatom in prekritih s slamo.

Vsak gost hotela ima na mizi v restavraciji kartico s številko sobe. Nekoč sem mu, kar tako, še preden je prišel, nekaj narisala na kartico. Odziva ni bilo, zato tega pri naslednjem obisku nisem ponovila. Nekega dne sem sprejemala goste – in na recepciji je bilo veliko ljudi - ko je iz restavracije kar naenkrat prišel gospod Golija. V rokah je držal prazno kartico in glasno rekel:
»Protestiram!« Gostje in jaz smo ga prestrašeno pogledali, on pa je glasno nadaljeval: »Dokler ne bom imel risbe na kartici, ne bom jedel!« In od takrat sem mu na kartico dan pred prihodom vedno nekaj narisala, čeprav moram pripomniti, da posebej velikega talenta za risanje pač nimam.

Čez nekaj let je imel razstavo svojih avtoportretov, ki so nastali v hotelski sobi 211 - to je bila »njegova soba«. Na otvoritev je vedno povabil tudi nas, delavce iz hotela. Ko smo stopili v galerijo, pa me je pričakalo presenečenje. Na vsakem od avtoportretov je bila v njegovi roki zalepljena hotelska kartica z mojimi »umetniškimi« risbami. Nikoli ne bom pozabila njegovega hudomušnega smeha, medtem ko sem mu govorila, da ga bom tožila zaradi mojih avtorskih pravic!

Pred dvajsetimi leti je v hotel vsak december s svojim spremstvom prihajal Miklavž. Starši so za svoje otroke kupili majhno darilce, nanj pa napisali ime in priimek od otroka. Vse skupaj so potem dali v velik koš, od koder je Miklavž jemal darila in otroka poklical k sebi. Posedel ga je na kolena in spregovoril nekaj besed z njim. Delala sem popoldan, gospod Golija pa mi je delal družbo na recepciji. Opazovala sva otroke in njihove velike, pričakujoče oči. Kar naenkrat je Miklavž ob naslednjem darilu glasno prebral moje ime. Najprej sem mislila, da ne slišim dobro, nakar je ime še enkrat ponovil, takrat pa sem zagledala smejoč obraz gospoda Golije, ki je Miklavžu podtaknil svoje darilo zame.«

Prva velika posthumna pregledna razstava del slovenskega grafika in likovnega pedagoga Bojana Golije (1932-2014) ponuja priložnost za celostno ovrednotenje umetnikovega izjemnega in raznolikega opusa. Študij pod mentorstvom Božidarja Jakca in zaznamujoče potovanje na Japonsko leta 1957 sta bila popotnica za življenje posvečeno raziskovanju zmožnosti in robov grafične umetnosti ter predanemu poučevanju na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Na ogled je več kot 150 originalnih grafik in risb, mnoge izmed njih so prvič predstavljene javnosti. Ob razstavi je izšel bogat katalog na 184 straneh s 95 barvnimi reprodukcijami umetnikovih del.

Umetnostna galerija Maribor je odprta vsak dan od torka do nedelje med 10.00 in 18.00. Razstavo Bojan Golija – retrospektiva si lahko ogledate do 7. januarja 2018.